Jogurt

Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka. Vsebuje veliko mlečnih beljakovin (proteinov), kalcija, vitamina B6 (posebno riboflavina) in vitamina B12. Je najbolj znan in priljubljen produkt fermentiranih mlečnih proizvodov. Jogurt proizvajajo in uživajo skoraj povsod po svetu.

Obstajajo dokazi, da naj bi prve mlečne izdelke za hrano pripravljali že pred vsaj 4.500 leti. Prvi jogurti so verjetno nastali s spontano fermentacijo divjih bakterij. Najstarejše zapise o jogurtu pripisujejo Pliniju Starejšemu, ki je zabeležil, da znajo določena nomadska plemena »zgostiti mleko v všečno kislo snov«. Uporabo jogurta v srednjem veku so v knjigah zapisali tudi turški pisci. Zgodnje evropsko srečanje z jogurtom je povezano s francosko klinično zgodovino. Kralj François I. je trpel za hudo diarej, ki je ni mogel pozdraviti noben domači zdravnik. Zato je njegov zaveznik Sulejman Veličastni na dvor poslal zdravnika, ki naj bi pacienta pozdravil z jogurtom. Hvaležni kralj je hitro razširil besedo o čudežni hrani, ki ga je ozdravila. Šele v začetku 20. stoletja so prve resnejše raziskave v jogurtu dokazale obstoj mlečnokislinske bakterije, ki so jo poimenovali Lactobacillus bulgaricus in nakazali njeno povezavo z zdravim življenjem.

Kako nastane Jogurt izdelujejo s pomočjo izbranih mlečnokislinskih bakterij v procesu fermentacije mleka, kjer se del laktoze spremeni v mlečno kislino. Fermentacijo mleka sprožijo s pomočjo različnih starter kultur kot so Bifidubacterium bifidum, Streptococcus thermophilus, Lactobacillus bulgaricus. Na podoben način pridobivajo tudi kislo mleko, kefir in ostale fermentirane izdelke.

Jogurte ločimo glede na različne kriterije.

• Glede na gostoto: čvrsti jogurt, tekoči jogurt, drink jogurt (kot tekoč napitek), zmrznjen jogurt, koncentriran jogurt.
• Glede na vrsto mleka, iz katerega so izdelani: kravji, kozji, ovčji, …
• Glede na vsebnost maščobe: polnomastni, lahki.
• Glede na dodane okuse: navadni, sadni, kavni, vanilijev, …
• Glede na dodane kulture.

Pozitivni učinki na zdravje Dokazani so jogurtovi pozitivni vplivi na prebavni trakt, na zniževanje holesterola, oviranje sovražnih bakterij ter lahka prebavljivost. Naštete dobrodejnosti mu dajejo kulture živih mikroorganizmov, popolne beljakovine, kalcij, vitamin B2 (riboflavin), vitamin B12, kalij, magnezij in cink.

Ljudje, ki ne prenašajo mlečnega sladkorja (laktoze) lahko uživajo jogurt, ker se laktoza v procesu fermentacije spremeni v mlečno kislino.

Jogurt se uporablja tudi v medicini za zdravljenje prebavnih težav in za preprečevanje diareje kot posledice uporabe antibiotikov.

Jogurt običajno vsebuje več beljakovin kot mleko. Zato je še posebno priporočljiv za starejše in za vse tiste, ki jim z njihovo prehrano ne uspe zaužiti dovolj velike količine beljakovin in kalcija.